Ultramaratonska razdalja od Celja do Logarske doline znaša 75 km. Marsikdo take razdalje ne more niti prekolesariti. Več kot 131 moških in 25 žensk iz Slovenije in tujine pa jo je na prvo septembrsko soboto 2009 kar preteklo. Med njimi tudi pobudnik Žive vode p. Miran Žvanut.

Štart ob 6.00 v Celju ni obetal nič dobrega. Dež je neusmiljeno lil in močil progo, ki je bila, poleg luž, polna tudi blata. Tekačev pa, vsaj na prvi pogled, to ni kaj dosti motilo. Vztrajno so tekli in čakali na sonce, da bi jih v drugem delu posušil. Do Mozirja, ki je bil 33km od štarta, se je dež nekoliko umiril. Spremljevalci na kolesih in ostali navijači so se lahko sedaj preoblekli v suha oblačila, ultramaratonce pa je čakal še klasičen maraton. Na progi so se jim tako pridruževali tekači na 59km, 42km, 33km, 27km in 17km. Nikoli nisi vedel, ali si prehitel ultramaratonca ali tekača na krajši razdalji, pa tudi ne, kdo te je prehitel in tako je bilo ves čas poskrbljeno za družbo po poti.

Marsikdo si lahko predstavlja kaj pomeni preteči 5 ali 10 km. Po nekaj mesečnih treningih si znamo predstavljati tudi 21km in po nekaj letih 42km. Kaj pa pomeni teči 75km, pa je uganka marsikaterega tekača. Kaj vse se odvija v glavi in v nogah vedo samo »ultraši«. Razmišljam, da če na 42km zadeneš ob zid, po kakšnem zidu šele plezaš pri 75km.

Vzpodbuda, beseda, voda, banana, noge in cesta je vse kar se dogaja dobrih 7 ur. To so nadčloveške razdalje in tega so zmožni le redki.

Iz srca čestitamo p. Miranu Žvanutu, da nam je pokazal svojo pripravljenost, vztrajnost in ljubezen do Malavija in v majici Žive vode daroval svoj napor za pitno vodo tem ljudem. Veselje ob prihodu v cilj je gotovo za trenutek ublažilo boleče noge.

V imenu tekačev Žive vode,

Jera Zajec